
Informacijski pooblaščenec je slovenskemu podjetju izdal globo v višini več kot 70 tisoč evrov, potem ko je v inšpekcijskem postopku ugotovil, da je ta izvajal prikrit nadzor nad zaposlenimi.
Informacijski pooblaščenec je v okviru inšpekcijskega postopka ugotovil uporabo tehničnega sredstva za izvajanje prikritega nadzora nad zaposlenimi. Postopek so začeli na podlagi informacije, ki so jo prejeli, so za N1 povedali pri pooblaščencu.
Na eni izmed službenih naprav so nato našli podatke, ki so nastali pri spremljanju dejavnosti zaposlenih – med drugim posnetki zaslona in zvočni posnetki pogovorov.
"Popoln vpogled"
"V postopku je bilo ugotovljeno, da je delodajalec na računalnike nekaterih zaposlenih namestil programsko opremo Spyrix Employee Monitoring, ki je več mesecev sistematično beležila vse aktivnosti, ki so jih zaposleni izvajali na službenih računalnikih, s čimer je delodajalec pridobil popoln vpogled v izvajanje delovnih aktivnosti zaposlenih in njihovo zasebno življenje, vključno z vsebino komunikacije zaposlenih preko zasebne elektronske pošte in popolnoma zasebnih pogovorov. Zaposleni o tem niso bili obveščeni."
IP je v postopku ugotovil, da delodajalec za tovrstno ravnanje ni izpolnjeval nobenega pogoja za zakonito obdelavo osebnih podatkov iz prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, s čimer je kršil temeljno načelo obdelave osebnih podatkov – načelo zakonitosti, so še opozorili.
Zaradi ugotovljenih kršitev je bila delodajalcu izrečena globa v višini 71.474 evrov, odgovorni osebi pa globa v višini 4.000 evrov.
Omenjeno podjetje se sicer ukvarja z izdelavo preciznih visokokakovostnih kovinskih izdelkov, so še pojasnili za N1.
Prikriti nadzor ni dopusten
Informacijski pooblaščenec je ob tem opozoril, da je nadzor zaposlenih eno najobčutljivejših področij obdelave osebnih podatkov.
"Zakonodaja zahteva, da je vsak nadzor zakonit, nujen, sorazmeren in pregleden. Prikriti nadzor, ki vključuje beleženje dejavnosti, zajem zaslona ali snemanje zvoka, je dopusten le v izjemnih okoliščinah in nikoli brez predhodnega jasnega obvestila zaposlenim. Delodajalec mora za vsako obdelavo osebnih podatkov izkazati ustrezno pravno podlago ter spoštovati načelo najmanjšega obsega podatkov," izhaja iz sporočila za javnost.
"Za zakonito in pregledno obdelavo osebnih podatkov na delovnem mestu morajo delodajalci zagotoviti jasne interne postopke, ustrezno pravno podlago ter pravočasno in nedvoumno obveščanje zaposlenih o vseh oblikah nadzora. Nadzor se lahko izvaja le v obsegu, ki je nujen za dosego zakonitega cilja, in nikoli na prikrit način ali na način, ki nesorazmerno posega v zasebnost zaposlenih."
Ključne usmeritve iz smernic informacijskega pooblaščenca s tega področja
- Obdelava osebnih podatkov zaposlenih mora biti omejena na tisto, kar je nujno za izvajanje delovnega razmerja.
- Delodajalec mora zagotoviti sorazmernost ukrepov in spoštovanje načela najmanjšega obsega podatkov.
- Nadzor nad delovnimi sredstvi mora biti zaposlenim vnaprej jasno predstavljen.
- Izvajanje prikritega nadzora ni dopustno, saj morajo biti zaposleni o nadzoru vnaprej obveščeni.
- Privolitev delavca v obdelavo podatkov je dopustna le izjemoma in le, če je resnično prostovoljna.
- Videonadzor mora imeti jasen, zakonit in izrecno opredeljen namen.
- Zaposleni morajo biti o videonadzoru ustrezno obveščeni.
- Snemanje zvoka praviloma ni dopustno.
- Dostop do posnetkov mora biti strogo omejen in ustrezno zavarovan.
- Videonadzora ni dovoljeno izvajati v prostorih, v katerih posameznik utemeljeno pričakuje višjo stopnjo zasebnosti.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje